Na posvetu z naslovom Skrbništvo za odrasle – varstvo ali omejevanje pravic? so strokovnjaki, nevladne organizacije in zainteresirana javnost razpravljali o trenutnih izzivih in pomanjkljivostih sistema skrbništva nad odraslimi osebami. Ugotovili so, da zakonska ureditev, ki sodišče imenuje skrbnike in zahteva dovoljenje za upravljanje z varovančevim premoženjem, ni v skladu s sodobnimi standardi človekovih pravic, še posebej s konvencijo o pravicah invalidov.
Na dogodku so s svojimi prispevki sodelovali predstavniki različnih strok in institucij, med njimi sodnica Višjega sodišča Polona Marjetič Zemljič, Boštjan Vernik Šetinc iz urada Zagovornika načela enakosti, Andreja Rafaelič z Inštituta RS za socialno varstvo, Maruša Janet Štader iz Zavoda RISA ter Sanja Jablanović iz organizacije PIC.
V osrednjem delu dogodka je potekala okrogla miza, kjer so svoja razmišljanja delili strokovnjaki in strokovnjakinje z neposredno izkušnjo skrbništva. Med njimi je bil tudi Tilen Recko iz Društva Altra, ki je kot zagovornik oseb z izkušnjo duševne stiske izpostavil pomen glasov uporabnikov pri oblikovanju sistemskih rešitev. Poleg njega so sodelovali še Marko Kušar, Dušan Dobrijević, Marinka Lešnik, Simona Ratajc, ravnatelj Centra Janeza Levca Matej Rovšek ter udeleženci, ki so se vključili prek videoposnetkov: Rok Mai Vodušek, Lara Ilić in Čazim Zukić.
Direktorica Zavoda Risa je poudarila, da skrbništvo ohranja institucije in sistemsko diskriminira ljudi z oviranostmi. Velik delež ljudi, ki živijo v institucionalnih oblikah varstva, je pod skrbništvom, kar otežuje njihovo samostojno odločanje in svobodno življenje. Primeri, kot so odločitve skrbnikov o dopustih ali drugih življenjskih odločitvah, kažejo, da takšen sistem omejuje človekove pravice in svobodo.
Nevladne organizacije si prizadevajo za uvedbo podpore pri odločanju (t. i. podporno odločanje), ki posameznikom omogoča, da sami sprejemajo odločitve z ustrezno pomočjo. Direktorica Zavoda Risa Tatjana Knapp je poudarila, da je pomembno, da ljudem ponudimo podporo za razumevanje in sprejemanje odločitev, namesto da jih nadomeščamo. Tak pristop je v skladu s sodobnimi smernicami in konvencijo o pravicah invalidov. Po mnenju društva Altra s pravilnejšim nazivom Konvencija o pravicah oseb z ovirami.
Starši, ki skrbijo za odrasle otroke z oviranostmi, izražajo strahove glede prihodnosti in možnosti, da bi njihovi otroci, ko jih ne bo več, ostali v sistemu ali da bi jim kdo zlorabil pravice. Zato pozivajo k spremembam zakonodaje, ki bi omogočila odločanje s podporo kot alternativo skrbništvu. Le tako bi se lahko zagotovilo spoštovanje človekovih pravic, večja neodvisnost in vključevanje posameznikov v družbo.
Na posvetu je bilo večkrat poudarjeno, da je potrebno preoblikovati celoten sistem in vzpostaviti mehanizme, ki bodo posameznikom omogočili boljšo kakovost življenja in dostojanstvo, hkrati pa odpravili sistemsko diskriminacijo in institucionalizacijo.
